 Dendrobates tinctorius "azureus"Velikost: 45 do 50 mm nezahtevno gojenje Domovina: Južna Amerika, Surinam (področje savane Sipaliwini)
TerarijVelikost: minimalno (50 cm x 50 cm x 50cm) [1] Priporočena temperatura: podnevi 22°C do 27°C , ponoči 20°C
Najvišja dovoljena temperatura: Ni podatka Vlažnost zraka: 70 do 80%, v paritveni sezoni do 100%. Naravno okoljeHabitat: V naravi se zadržuje v listnem opadu v bližini izvirov vode in majhnih potočkov. Je izrazito talna vrsta, čeprav se lahko občasno povzpne tudi do dva metra visoko na drevesa. Zaradi izsekavanja gozda je močno ogrožena, saj prebiva na zelo majhnem področju, ki se zaradi izsekavanja in izsuševanja hitro krči. Osnovni podatkiTuja imena: (ang.) Blue Poison Frog, (nem.) Blaue Pfeilgiftfrosch, Blaue Baumsteiger Sorodstvo: Dendrobates azureus uvrščamo v skupino "Tinctorius", kamor spadajo tudi vrste D. auratus, D. leucomelas, D truncatus in D nubeculosus. Opis: Dendrobates azureus je svetlo do temno modre kovinske barve, z nepravilnim vzorcem majhnih in velikih črnih pik, ki so prisotne samo na hrbtu. Trebušni del je svetlejši, vendar ohranja osnovno modro barvo, konice prstov na nogah so belo modrikaste. Prehrana: velike in male vinske mušice, mladi črički, skakači in poljski plankton Obnašanje: Najboljši rezultati so z gojenjem 1,1 (par samec samica). Možno je tudi gojenje skupine, vendar je zaradi teritorialnosti samic priporočljiv večji terarij (osnovna plošča naj bo vsaj 100x50 cm) Oglašanje: Zavrti si posnetek na www.dendrobase.de ! Spolni dimorfizem: Samice so bolj čokate in večje, nimajo vokalnih vrečic na grlu, ter povečanih prsov na sprenjih nogah (pri samcih so povečani 2.,3.,4. prst) Spolna zrelost: 12 do 15 mesecev, prve zvoke začno samci oddajati že po 9ih mesecih. Potek parjenja: Kot pri večini vrst iz družine Dendrobatidae, ima tudi tu glavno vlogo samec. Ob ustrezni stimulaciji (povečana relativna zračna vlaga, bolj pogosto hranjenje) prične samec klicati oz. privabljati samice. To običajno počne iz višjega predela v terariju. Če mu uspe privabiti samico in je tudi ona pripravljena na parjenje, ga začne z zadnjimi nogami gladiti po hrbtu. Samec se ji začne nato počasi umikati oz. jo začne voditi na mesto, ki si ga je predhodno izbral za odlaganje jajčec (to je običajno temnejši kot v terariju, zakrit z rastlinami, najbolje pa bo če paru nastavimo polovico kokosovega oreha pod katerega damo petrijevko z malo vode). Tu se parjenje nadaljuje in sicer samica najprej odloži jajčeca, ki jih samec takoj oplodi. Samec nato naslednjih 18 dni do izleganja paglavcev varuje gnezdo in po potrebi dodaja vodo, da se jajčeca ne izsušijo. Po izleganju paglavcev samec vsakega posebej prestavi v vodo (čaše bromelij itd.) in s tem je pri tej vrsti starševska skrb zaključena. Paglavci dosežejo metamorfozo v dveh do treh mesecih in se kot male žabice podajo na kopno pri velikosti 20 mm. Velikost mresta: običajno 2 - 6 jajčec, izjemoma tudi do 15 Starost: D. azureus lahko živi do 10 let, praviloma pa v terariju redko presežejo starost 5-6 let
Moje izkušnjePrve D. azureus sem kupil pred približno petimi leti na borzi Exotica, ki je bila takrat še na Dunaju. Takrat sem imel z podrevnicami že kar precej izkušenj, saj sem gojil že D.auratus, D.leucomelas, P. vittatus, R. variabilis, vendar so me od nekdaj zanimale predvsem D. azureus, pa si jih zaradi pomanjkanja financ nikoli nisem mogel privoščiti. Kupil sem si 5 primerkov, ki so bili stari 4 mesece in so bili veliki približno 2 cm. Žabice so nekaj časa rastle brez težav, po približno 3 mesecih pa mi je prva poginila, kmalu za njo še ena. Razloga nisem nikoli ugotovil. Preostale tri žabice so preživele do spolne zrelosti in imele kar nekaj mladih (nekaj jih upam da še vedno skaklja v Reptilien Zoo Happ v Celovcu). Pred kakšnimi tremi leti sem žabice prodal zaradi prostorske stiske, vendar so me tako očarale, da sem se odločil, da si jih zopet kupim, ko bom imel prostor in čas. Trenutno gojim 5 D. azureus, ki so sedaj stare eno leto. Po znakih sodeč imam skupino dveh samcev in treh samic (lani septembra sem kupil 5 mladih primerkov). Žabice so v enem letu zrastle za tri cm in so res pravi orjaki. Aktivne so preko celega dneva, kar je dokaz, da se počutijo dobro. Večino časa preživijo na tleh, le samca se podajata na raziskovanje višjih delov terarija, vendar višje kot 50 cm ne splezata nikoli (terarij je visok 125 cm). Dieta je pri meni sestavljena iz velikih in malih vinskih mušic, skakačev in Trichorine tomentose, ter občasno mokarjev in srebrnih ribic. Zadnje čase jim ponudim na par dni tudi dobrote iz zakladnice matere narave :). Hranim jih enkrat dnevno. Vlažnost v terariju ohranjam s pomočjo vlažilnega sistema podjetja Biom. Vzdržujem jo na 85 %. Pršim trikrat dnevno in sicer zjutraj ob 9:30, ob 13:00 in še zadnjič ob 19:00. Osvetlitev traja od 9:00 do 22:00. Sistem za prezračevanje terarija deluje cel dan, ponoči pa ga ugašam. Po mojih izkušnjah je D. azureus zelo primerna za začetnika, saj je med najbolj nezahtevnimi vrstami. Je neboječa, tako da jo lahko brez težav opazujemo ves dan. Na borzah v Avstriji in Nemčiji se gibljejo cene od 40-50 € (mladi primerki do 5 mesecev), oz. tja do 250 € za odrasel par.
Viri: in lastne izkušnje
Diskusija o članku je na forumu |
