|
Vivarij sem postavil konec novembra 2007 in krasi klubsko sobo trzinskega podjetja. Zaradi nenavadne trikotne oblike svetilo sveti pod kotom s strani, vendar ni to prav nič moteče. Zadnja in stranski steni sta obloženi s palicami iz drevesaste praproti. Preden sem steno obložil, sem nanjo prilepil na pol prežagan hrastov štor. Dno je oblikovano po nizozemskem vzoru s šotnimi kockami.
Oprema V pokrovu je nameščenih šest 80W T5 sijalk z možnostjo svitanja oziroma mračenja. Sijalke imajo zvezen dnevni spekter. Lastnik ima med poslovnimi pogovorom možnost osvetlitev zvezno zmanjšati preko daljinskega upravljalnika pametne hišne inštalacije, kamor je vezana tudi večina električne opreme omenjenega kluba. Za deževne nevihte skrbi pršilni sistem BIOM s sedmimi standardnimi pršilnimi šobami. Za oblogo je skrita vodna napeljeva, ki dodatno močno vlaži približno polovico zadnje stene. Za ta namen sem uporabil črpalko Eheim compact 1000. Da je zrak v vivariju svež sem v pokrov namestil šest ventilatorjev fi 8cm s tekočinskimi ležaji, ki zagotavljajo neslišno delovanje. Rastline Vivarij je zasajen z različnimi vrstami bromelij, orhidej, praproti, mahov in z ostalimi rastlinami. Epifitske rastline sem na zadnjo steno iz drevesaste praproti pritrdil s pomočjo žičnih kljukic, ki sem jih po kakih dveh mesecih odstranil.
V šotne kocke na dnu sem zasadil močvirsko rastlinje. Kisla šotna podlaga zelo prija mahu Vesicularia montagne, ki je podlago praktično povsod prerasel, razen na najtemnejših mestih. Med mahom se hitro razraščajo vrste mesojedih rastlin rodu Utricularia. Živali Najprej sem se živalim v vivariju odpovedal, čeprav mi je lastnik vseskozi prigovarjal, saj je pragozd lepo napredoval in res muje manjkalo le še tisto pravo življenje. Problematično se mi je zdelo hranjenje z živio hrano, ki jo žabice podrevnice nujno potrebujejo. Po pol leta sem sklenil, da poizkusim in tako sem naselil štiri podrevnice vrste Dendrobates tinctorius - azureus.
Izkazalo se je, da sem bil glede hranjenja preveč skeptičen, saj je hranjenje za lastnika pravi mačji kašelj. Hrano mu na kake deset do štirinajst dni preskrbim jaz, on pa jih nadvse vestno hrani, tako da so zrasle v zares lepe predstavnike svoje vrste. Pred kakimi tremi meseci sem se malo pregrešil in v vivarij naselil še tri žabe vrste Dendrobates leucomelas. Mešanje več vrst zna biti sicer problematično, vendar je v mojem primeru naseljenost res zelo redka. Vivarij ima namreč zelo velilko površino dna in tudi višino, ki jo izkoriščajo predvsem žabice Dendrobates leucomelas, ki so izvrstne plezalke. Nikjer tudi nisem zasledil podatka o obtoju križanca med omenjenima vrstama, zaradi česar je mešanje še posebej problematično.
 Vzdrževanje Vzdrževanja vivarija je minimalno, če ga primerjamo s podobno zaraščenim akvarijem. Vivarij urejam bribližno enkrat na mesec, da malce obrišem šipe in ukrotim hitro rastoče rastline. Zdaj je vivarij že toliko zaraščen, da počasi odstranjujem prevelike in agresivne vrste, ki so bile na začetku dobrodošle, da so zapolnile velike površine. V zalogovnik nalijem tudi vodo, ki jo pripravim doma s pomočjo reverzne osmoze. Zanimivo je, da so se v vivariju s časom pojavile rastline , ki jih nisem posadil. Razne praproti, mahovi, in celo vrsta peperomije. Najbrž so prišle kot trosi s palicami drevesaste preproti, šoto, z rastlinami iz Peruja ali pa bogsigavedi odkod. Ker pa trzinski vivarij ni edini v katerem rasejo rastline, ki jih ni nihče sadil, bo nadvse zanimivo odprti novo temo o teh slepih potnikih. Mogoče jih uspemo celo identificirati, ampak to je že druga zgodba.
Diskusija o članku je na forumu
|
